Ples je ena najstarej\u0161ih oblik izra\u017eanja in zabave, ki sega tiso\u010de let nazaj. Najstarej\u0161i slikovni zapisi o plesu segajo celo do 15.000 let nazaj. V prazgodovini so ljudje plesali kot del obredov in ritualov, pogosto povezani z religijo in naravnimi pojavi.<\/p>\r\n\r\n\r\n\r\n
V starem veku so se razvili razli\u010dni plesi, ki so bili del kulturnih in verskih obredov. Stari Egip\u010dani so plesali v \u010dast bogovom in za zabavo gospodarjev. Grki so razvili zborovski ples in gledali\u0161ki ples, ki je bil pomemben del gr\u0161kega gledali\u0161\u010da.<\/p>\r\n\r\n\r\n\r\n
V srednjem veku je cerkev sprva sprejela poganske in judovske liturgi\u010dne plese, kasneje pa jih je prepovedala, saj so menili, da vsak plesni korak prihaja od hudi\u010da. Kljub temu so ljudje \u0161e naprej plesali, predvsem kme\u010dke in ljudske plese.<\/p>\r\n\r\n\r\n\r\n
V renesansi in baroku so se razvili dvorni plesi, kot so alemanda, sarabanda, couranta, gigue, poloneza, mazurka, galiarda, pavana, gavota, siciliana, menuet in habanera …<\/p>\r\n\r\n\r\n\r\n
Iz francoskega srednjeve\u0161kega plesa se je razvil sodobni balet, plese z ostalih podro\u010dij pa \u0161tejemo za predhodnike folklore.<\/strong><\/p>\r\n\r\n\r\n\r\n Na\u0161e Ime Galiarda<\/strong> torej izvira iz plesa. Gre za niz bolj ali manj zahtevnih korakov in koreografij, s katerim se je na poro\u010dni dan nevesta skupaj s svojim plesnim u\u010diteljem predstavila bodo\u010demu mo\u017eu. Galiardin korak so poznali tako Francozi, kot Italijani. Francozi so ga razdelili na 6 dob, Italijani na 5. Seveda se razlikujejo tudi koreografije.<\/p>\r\n\r\n\r\n\r\n Enostavne plese so za\u010deli plesati preprosti ljudje, kot popestritev delovnika, med ali po delu. Ti plesi imajo obliko kroga in jih imenujemo branli<\/strong>. S posnemanjem razli\u010dnih dnevnih opravil so dobili svoje ime, npr.: Perice, Voja\u0161ki branle, Grahki, Konjski branle, Meni\u0161ki branle. Lahko so bili poimenovani v \u010dast kak\u0161ni lepotici, kot je Branle Charlotte ali Branle Cassandra. Za spremljavo so uporabili preproste pi\u0161\u010dali (s tremi luknjami), bobne, godala. Kot je seveda zna\u010dilno za folkloro, je vsakemu plesu dolo\u010dena tudi melodija.<\/p>\r\n\r\n\r\n\r\n S\u010dasoma se je ples naselil tudi na dvorih, seveda v bolj prefinjeni obliki. Tako so nastale zgoraj na\u0161tete zvrsti plesov (balli, balleti, cascarde, courante, alemande …). Pojavili so se prvi u\u010ditelji plesov, kasneje tudi zapisovalci, ki so zapisali korake, koreografije in seveda tudi glasbo.<\/p>\r\n\r\n\r\n\r\n Najbolj znani zapisovalci plesov so:<\/p>\r\n\r\n\r\n\r\n\r\n\r\n Thoinot Arbeau\u00a0– Francoski duhovnik in avtor dela \u201cOrch\u00e9sographie\u201d (1589), ki je eden najpomembnej\u0161ih virov za preu\u010devanje renesan\u010dnih plesov.<\/p>\r\n\r\n\r\n\r\n Fabritio Caroso\u00a0– Italijanski plesni mojster in avtor del \u201cIl Ballarino\u201d (1581) in \u201cNobilt\u00e0 di Dame\u201d (1600), ki podrobno opisujeta dvorne plese tistega \u010dasa.<\/p>\r\n\r\n\r\n\r\n\r\n\r\n Cesare Negri\u00a0– Italijanski plesni mojster, znan po svojem delu \u201cLe Gratie d\u2019Amore\u201d (1602), ki vklju\u010duje podrobne opise plesov in plesnih korakov<\/p>\r\n\r\n\r\n\r\n John Playford – Angle\u0161ki avtor zbirke \u201cThe English Dancing Master\u201d (1651), ki je ena najpomembnej\u0161ih zbirk angle\u0161kih plesov iz 17. stoletja<\/p>\r\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Ples je ena najstarej\u0161ih oblik izra\u017eanja in zabave, ki sega tiso\u010de let nazaj. Najstarej\u0161i slikovni zapisi o plesu segajo celo do 15.000 let nazaj. V prazgodovini so ljudje plesali kot Ve\u010d \u2192<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":117,"menu_order":1,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"_siteseo_robots_primary_cat":"","pagelayer_contact_templates":[],"_pagelayer_content":"","footnotes":""},"class_list":["post-2","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/kudgaliarda.si\/splet\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/2","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/kudgaliarda.si\/splet\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/kudgaliarda.si\/splet\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/kudgaliarda.si\/splet\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/kudgaliarda.si\/splet\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2"}],"version-history":[{"count":8,"href":"https:\/\/kudgaliarda.si\/splet\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/2\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":394,"href":"https:\/\/kudgaliarda.si\/splet\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/2\/revisions\/394"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/kudgaliarda.si\/splet\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/117"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/kudgaliarda.si\/splet\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}